31.08.2021
Zobni karies je multifaktorska bolezen, ki se pojavi kot posledica štirih pomembnih dejavnikov: mikroorganizmov, substrata, gostitelja in časa. Substrat v obliki ogljikovih hidratov mikroorganizmi razgradijo, v presnovnem procesu pa nastane organska kislina, ki nato povzroči znižanje ravni pH in povečanje H +. V primeru, da se stanje nadaljuje, bo prenos hidroksilnih ionov iz sklenine povzročil nadaljnje poškodbe v strukturi sklenine. Ta postopek se imenuje demineralizacija. Sčasoma demineralizacija lahko povzroči poroznost površine sklenine in nastanek kariesa.
Obratni postopek demineralizacije imenujemo remineralizacija, ki nadomešča mineralne soli v zobni sklenini. Remineralizacija se prične, ko se pH sline v ustni votlini povrne na normalno raven, kar obnovi kalcij (Ca2 +) in fosfat (PO4)3. Povečanje sline v ustni votlini postopoma povrne pH na normalno raven, zato (PO4)3+ in (Ca2 +) lahko tvorita hidroksiapatitne kristale, ki pokrijejo in zaščitijo demineralizirano območje.
Najbolj poznano in uporabljeno sredstvo za remineralizacijo zob, ki dokazano preprečuje karies, je fluor. Vendar pa ima fluor lahko tudi škodljive učinke na zdravje ljudi ob zaužitju. Prekomerni vnos fluoridov lahko povzroči fluorozo, poškodbe zob, temne proge zob ali celo izgubo zob, hkrati pa lahko vpliva tudi na zmanjšanje inteligence pri otrocih, zgodnje staranje, spontani splav in krhke kosti. Visoki odmerki fluora lahko dražijo tudi prebavni trakt.
Zaradi teh negativnih lastnosti fluora industrija neprestano išče nove izdelke za zdravje zob brez fluoridov.
Dr.Sadeghpour (2007) trdi, da se teobromin lahko uporablja za preprečevanje demineralizacije zobne sklenine. Teobromin, s kemijsko formulo 3.7 dimetilksantin, je bel kristalni prah in se od kofeina razlikuje le po eni metilni skupini . Sadeghpourjeva raziskava je pokazala, da lahko teobromin stimulira obnovo sklenine. Prav tako dr. Sadeghpour navaja, da teobromin povzroči, da se kalcij in fosfat iz sline združita v kristalno strukturo, ki je štirikrat večja od hidroksilapatita. Pasta, ki vsebuje teobromin.
Kombinacija mineralov obnavlja sklenino in tako lahko pozitivno vpliva na spremembo trdote sklenine.
Predstavljena študija se je osredotočila na testiranje uporabe lokalnega teobrominskega gela v različnih časovnih obdobjih na demineralizirano površino sklenine. Tako so avtorji preučili vpliv teobromina na trdoto sklenine in primernost za izboljšanje ustne higiene in zaščite pred kariesom.
Uporabljeni vzorec je obsegal 28 primerkov človeške predkutne sklenine. Del premolarnega zoba so strojno razrezali in nato vlili v obroč ter napolnili z akrilno smolo. Nato so bili vsi vzorci izmerjeni glede na začetno trdoto s pomočjo merilnika mikrotrdote Knoop (Shimadzu, Japonska). Vzorci so bili razdeljeni v štiri skupine in so bili potopljeni v 1% citronsko kislino s pH 4 v času 2,5 minute. Ena skupina (n = 7) bi bila kasneje uporabljena za opisno primerjavo. Preostale tri skupine so bile nato v različnem časovnem trajanju izpostavljene teobrominskemu gelu (200 mg / L,) in sicer za 16 minut (n = 7), 48 minut (n = 7) in 96 minut (n = 7). Po vsaki obravnavi je bila izmerjena trdota vzorcev. Kot analogija so se uporabili trije časi izpostavljenosti gelu: 1 mesec, 3 mesece in 6 mesecev (izpostavljenost 4 minute dnevno).
Za postopek demineralizacije je bila uporabljena 1% citronska kislina (pH 4). Predhodne raziskave so pokazale, da citronska kislina povzroča povečano erozijo pri nizkih pH [2]. Citronska kislina je tudi dvakrat bolj uničujoča za sklenino kot klorova ali dušikova kislina zaradi velike afinitete do kalcija.
V raziskavi uporabljen pH simulira kariogeni proces in izpostavljenost kislini (150 s), ki posnema dejanske razmere, ko uporabnik uživa izdelke, ki vsebujejo sladkor, katerih ne odstrani. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo SPSS.
Rezultati v spodnji tabeli prikazujejo razliko med povprečno vrednostjo trdote sklenine pred in po potopitvi v 1% citronsko kislino, čemur sledi izpostavljenost teobrominskemu gelu v treh različnih časovnih obdobjih: 16 minut, 48 minut in 96 minut.
| | Čas izpostavljenosti |
|---|
| Lestvica trdote | 1 mesec (16 min) | 3 mesece (48 min) | 6 mesecev (96min) | p-vrednost |
|---|
| Začetna trdota |
404.57±7.97 |
407.43±5.15 |
411±4.54 |
0.164 |
| Trdota po demineralizaciji z 1% citronsko kislino |
261.71±11.19 |
247.71±7.65 |
247.57±9.09 |
0.048 |
| Trdota po 200 mg/L izpostavljenosti teobrominskemu gelu |
387.14±11.03 |
411.71±10.11 |
440.29±7.38 |
0.000 |
| p-vrednost |
0.002 |
0.005 |
0.001 |
|
Na podlagi te raziskave je mogoče sklepati, da 200 mg / L teobrominskega gela lahko poveča površinsko trdoto sklenine in lahko pozitivno vpliva na remineralizacijski proces v ustni votlini.
Povzeto po članku:
The effect of time in the exposure of theobromine gel to enamel and surface hardness after demineralization with 1% citric acid
M I P Irawan, A Noerdin and Y K Eriwati*
Department of Dental Materials, Faculty of Dentistry, Universitas Indonesia, Indonesia